Jezik je živa stvar, kar pomeni, da se ves čas spreminja na vseh ravneh, še posebej na ravni slenga. Za tiste, ki niste seznanjeni s tem kaj sleng je, naj povemo, da gre za neformalno govorico, ki ni prepoznana kot standardna za jezik ali narečje govorca, vendar je razširjena v določenih okoljih kot izraz socialne pripadnosti. Najbolj razširjen je med mladimi. Spreminja se hitreje od knjižnega jezika in se uporablja v neformalnih govornih položajih. Če se torej učite angleškega jezika, je prav, da ste poleg knjižne angleščine seznanjeni tudi z njegovo slengovsko verzijo.

Na videz zelo podobni besedi, toda razlika med njima je precejšnja. Kljub temu, da sta obe besedi predloga, se uporabljata različno.

Ko se učite novega besedišča je izredno pomembno, da se besede med drugim učite tudi v sklopu stavkov, saj boste le tako čim bolj usvojili njihov pomen. Raba jezika pa bo potem tista, ki bo besedo zasidrala v aktivni register. Poglejmo si nekaj na videz podobnih parov pridevnikov, ki se pogosto uporabljajo napačno.

Ko slišite koga uporabljati slovnico na nepravilen način, se kdaj zgodi, da nehote sklepate o njihovi izobrazbi ali inteligenci? Ni dvoma, da so besede zelo močna orodja, ki lahko pustijo trajajoč vtis na tistega, s katerim komuniciramo. Če karikiramo, nepravilna raba idioma ali nepravilno uporabljena slovnica je nekako primerljiva s tem, da na poslovni sestanek pridete s popolnoma skuštranimi lasmi, kar zagotovo ni sprejemljivo. Tudi najboljšim poznavalcem, učenim ljudem in celo rojenim govorcem se torej lahko zgodi, da naredijo napake pri slovnici ali kakšnih stalnih frazah. Da se bi le-tem izognili, poglejmo, kako se uporabljajo pravilno.

Če bi se vam kdaj zgodilo, da bi prišli v zadrego, ker ne bi vedeli, kateri osebni naziv uporabiti, ko v angleščini govorite z določeno osebo, vam bo zagotovo v pomoč naslednji prispevek, ki nalaga pravila o tem, kdaj uporabiti ustrezno obliko osebnega naziva.

Besedna vrsta je skupina besed z istimi slovničnimi lastnostmi. Angleščina pozna osem besednih vrst: samostalnik, zaimek, pridevnik, glagol, prislov, veznik, medmet in predlog.

Ko govorimo o športih in drugih aktivnostih v prostem času, veste točno katerega izmed zgornjih treh glagolov uporabiti? Če niste prepričani, vam bo pomagal spodnji prispevek.

Še tako enostavna glagola kot sta »say« ali »tell« lahko ljudem, ki se učijo angleški jezik, povzročata preglavice in jih zato radi zamenjujejo. Da bi temu naredili konec enkrat za vselej, si oglejte spodnji prispevek, ki vam poenostavljeno predstavlja, kdaj uporabljati enega, kdaj drugega.

Ko govorimo o okrajšavah v angleškem jeziku, pomislimo na sklope, kjer besede ali fraze okrajšamo z opuščanjem ene ali več črk in nadomestimo te črke z apostrofom, kot na primer: he would → he’d, she is → she’s, should have → should’ve itd. V pogovorni angleščini (sploh v ameriški angleščini) se pogosto dogaja, da se taki sklopi še bolj popačijo. V pisavi in uradnem govoru so  le-ti izredno neprimerni, zato se jim moramo izogibati! Da bomo pravilno uporabljali okrajšave, nam bo pomagal spodnji prispevek.

Vidite včasih kakšno angleško besedo, ki je lahko zapisana na dva različna načina? Ne, ne gre za napako. Oba zapisa sta dejansko pravilna. Gre le ta to, da ima britanska angleščina ponekod malenkost drugačna pravila črkovanja. Ravno te razlike si bomo pogledali v današnjem prispevku, kot nakazuje že sam naslov – britanska angleščina VS (versus – proti) ameriški angleščini. V nadaljevanju bomo za obe različici uporabljali kar končnici – BA in AA.