Onomatopoija ali sličnoglasje je posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo. Gre za besede, ki zvenijo skoraj tako kot pomen, ki ga opisujejo.

Veste, kateri izmed stavkov je pravilen, če hočete izraziti, kako se počutite? Z uporabo prislova ali pridevnika? Spodnji prispevek pojasnjuje razliko.

V angleščini je obstaja splošno pravilo, ki ga imenujemo Subject-Verb Agreement, ki pravi, da se morata osebek in glagol vedno ujemati.

Angleščina ponuja kar nekaj stalnih besednih zvez povezanih s kraljevskim življenjem in simbolizmom . Pa si jih poglejmo.

Ko ste vključeni v pogovor s tujegovorečo osebo, se lahko znajdete v situaciji, ko morate vprašati za mnenje ali samo posredovati svojega, se mogoče strinjati…

Pomožni glagol je glagol, ki doda funkcijski ali slovnični pomen stavku, v katerem se pojavlja. To pomeni, da lahko izraža slovnični čas, glagolski vid, glagolski način, modalnost, poudarek, itd.

Pri uporabi pogovorne angleščine ne gre za ničesar drugega kot znati uporabiti ustrezno frazo glede na dano situacijo. V spodnjem prispevku so nekatere izmed najbolj ustaljenih in pogosto rabljenih.

Glagol “need” ima dvojno vlogo. Lahko je navadni glagol v pomenu “potrebovati”, lahko pa se nahaja v tudi funkciji modalnega glagola. Če s slednjim izražamo odsotnost obveze v preteklosti, moramo biti pozorni na to, katero obliko bomo uporabili.