Za tvorbo večine vprašanj v angleškem jeziku, ne glede na slovnični čas, obstaja splošna formula, katere se morate držati. Če boste poznali vse sestavne dele v pravem zaporedju, ne bo tvorba vprašanj nikakršen problem.

Vejica je trd oreh v slovenščini, pri angleščini pa je njena raba načeloma malce lažja. Poglejmo si, koliko.

Prav tako kot smo sestavljali pridevnike, lahko isto naredimo s samostalniki. Načeloma so sestavljeni iz dveh delov. Prvi del določa drugega, torej nam pove, za kakšno stvar gre, jo natančneje opiše. Pogosto se zgodi, da imajo sestavljeni samostalniki pomen, ki je drugačen, bolj specifičen od tistega, ki ga imata dve  enaki besedi, ki pa sta ločeni.

V angleškem jeziku se pogosto zgodi, da se sprašujemo, katero glagolsko obliko uporabiti v stavku (s končnico ali brez). Za oboje obstajajo točno določena pravila, toda preden se naučimo pravila za njihovo rabo, moramo sploh vedeti, kaj dejansko sploh so glagolske oblike, kot sta naprimer nedoločnik ali glagolnik. Spodnji prispevek vam bo predstavil slednjega.

Ogromno fraznih glagolov se veže s predlogom UP. Spodnji seznam bo predstavil pomen nekaterih najpogostejših.

Brezzvočne črke ali t.i. »silent letters« so lahko velik izziv ljudem, ki se učijo angleški jezik, ker ustvarjajo odstopanje med tem, kako se beseda črkuje oziroma zapiše ter tem, kako se jo izgovarja. Večina teh črk je v angleščini ostala še iz časov stare, srednjeveške, angleščine. Izgovorjava se je skozi čas sicer spremenila, črkovni zapis besede pa je žal ostal isti.

Ko izražamo premikanje s prevoznimi sredstvi v angleščini, je treba biti pozoren na to, kaj uporabimo, ali govorimo o nečem na splošno ali bolj specifično.

Poglejmo si nekaj primerov nepravilne uporabe glagolov, ki se nanašajo na vidno zaznavanje in medsebojno komunikacijo. Do tega problema pride največkrat zato, ker slovenske stavke v angleščino prevajamo dobesedno.