Tako kot slovenščina ima tudi angleščina besede, ki se sicer zapišejo drugače, imajo različen pomen, toda se izgovarjajo enako. Imenujemo jih homofoni oziroma enakoglasnice.

Različni predmeti lahko povzročajo različne zvoke kot je npr. škripanje vrat, šelestenje listov, tiktakanje ure in še marsikaj. Angleščina ima za to ustrezne glagole.

Ali ste vedeli, da imajo mladiči nekaterih živali v angleščini posebna imena? Tukaj je nekaj izmed njih.

Vezniki med sabo povezjejo posamezne besede ali dele povedi. Imenujejo se tudi vezne besede ali konektorji.
Tukaj je seznam veznikov, ki se pogosto uporabljajo.

Zaimki so besede, ki nadomeščajo samostalnik ali samostalniško frazo. Angleški jezik ima širok nabor zaimkov. Oglejmo si jih.

Samostalnike uvrščamo v dve skupini, od tega ena zajema obča imena, kjer so samostalniki lahko števni ali neštevni. Slednje delimo na snovna, pojmovna in skupna imena. Skupna imena so besede, ki ljudi, živali, kraje, stvari in ideje povežejo v eno celoto.

V pogojnih stavkih pogostokrat srečamo strukturo “Če bi jaz bil…”, nismo pa vedno prepričani ali naj za ta glagol “bil” uporabimo obliko glagola WAS ali WERE. Oglejmo si, kakšna je razlika v rabi.

Učenje nepravilnih glagolov je lahko izredno neprijetna zadeva, sploh če se jih moramo naučiti cel seznam. Dosti lažje bo, če si jih razdelimo v različne vzorčne skupine.