Deležnik je neosebna glagolska oblika. Angleščina ima dve vrsti deležnikov: sedanji in pretekli deležnik. Sedanje deležnike je lahko prepoznati, saj dobijo obrazilo −ing.
Če imate na primer glagol speed (pospešiti, hiteti), iz tega izpeljemo sedanji deležnik speeding (pospeševanje). Da bi uporabili deležnik v pridevniški obliki lahko recimo tvorite stavek:
»Follow that speeding car.«
Fraze, ki vsebujejo in natančneje določajo osebek stavka, imenujemo deležniške fraze oziroma deležniški stavki. Na primer:
»Looking around, I was the only one driving an American car.«
Looking around je deležniški stavek. Sedanji deležnik looking se nanaša na osebek glavnega stavka (osebni zaimek »I«). Le-ta predstavlja govorca ali pisca in hkrati osebo, ki počne oboje – gleda naokoli in vozi ameriški avto, zato se vse ujema.
Deležniški stavek ni treba, da stoji na začetku povedi, toda pogosto se zgodi, da je ravno na izhodišču, in to je mesto, kjer se pogosto spremeni v tako imenovani »brezosebni nevezani deležnik« ( v angleščini imenovan »dangling participle«). Kaj torej pomeni, da je deležnik nevezan? Pomeni to, da stoji na mestu v povedi, ki je ločeno, torej ne povezano z ustreznim osebkom. Na primer:
»Hiking the trail, the birds chirped loudly.«
Ptice so v tem stavku edini osebek in neposredno sledijo deležniškemu stavku. Deležniški stavek se mora oprijeti nečesa, zato se opre na edini osebek – ptice. Torej, kar lahko iz povedi razberemo je to, da so bile ptice tiste, ki so hodile po poti in glasno čivkale, vendar temu zagotovo ni tako. Stavek izhaja iz osebe, ki je šla na pohod in slišala glasno čivkanje ptic, vendar tega ne zaznamo na prvi pogled, saj tvorec stavka ni uporabil ustreznega osebka.
Temu bi se lahko izognili, če bi stavku dodali še en osebek. Na primer:
»Hiking the trail, the boys heard birds chirping loudly.«
Če torej povzamemo, nevezani deležnik modificira napačen osebek. Temu se izognemo tako, da v stavek vstavimo ustrezen osebek, ponavadi takoj za deležnikom oziroma deležniškim stavkom, kot kaže zgornji zgled.