Ker povezovalni glagoli (ali vezni glagoli, kot jih tudi drugače imenujemo), ne funkcionirajo na enak način kot tipični glagoli, ki opisujejo dejanje ali stanje, jih je včasih težko prepoznati.

Ta vrsta glagolov:

  • kaže na odnos med osebkom in povedkovim določilom, kar je del stavka, ki sledi glagolu oziroma podvedku,
  • povezuje osebek z več informacijami – besedami, ki osebek natančneje opredeljujejo in opisujejo,
  • opredeljujejo odnos oziroma obstoječe stanje.

Nekatere besede so t.i. “pravi” vezni glagoli, saj ne opisujejo aktivnosti, temveč vedno povezujejo osebek z dodatnimi informacijami. Najbolj pogoste so oblike glagolov: “to be,” “to become” in “to seem.” Le-te so naslednje:

Oblike glagola “TO BE”
  • Am
  • Is
  • Is being
  • Are
  • Are being
  • Was
  • Was being
  • Were
  • Has
  • Has been
  • Have been
  • Will have been
  • Had been
  • Are being
  • Might have been
Oblike glagola “to become”
  • Become
  • Becomes
  • Became
  • Has become
  • Have become
  • Had become
  • Will become
  • Will have become
Oblike glagola “to seem”
  • Seemed
  • Seeming
  • Seems
  • Has seemed
  • Have seemed
  • Had seemed
  • Will seem

Kadarkoli boste v stavku zasledili te glagole, veste, da bodo vedno v povezovalni vlogi, bodo opisovali odnos med osebkom in določilom ali opisovali stanje.

Na primer:

  • “I am glad it is Friday.” (glagol AM povezuje osebek (I) s čustvenim stanjem zadovoljnosti.)
  • “Lena is excited about her new bike.” (glagol IS povezuje osebek Leno z njenim čustvenim stanjem vznemirjenosti.)
  • “My cats are hungry.” (Glagol ARE opisuje dejstvo, da ptice trenutno izkušajo stanje lakote.)

Poleg “pravih” veznih glagolov, obstajajo tudi glagoli, ki imajo lahko dve funckiji. in sicer lahko obstajajo kot akcijski glagoli, ki izražajo dejanje ali pa obstajajo kot vezni glagoli. Tako recimo funcionirajo glagoli petih čutov.

Nekateri izmed glagolov, ki imajo obe funkciji, so:

  • Grow
  • Look
  • Prove
  • Remain
  • Smell
  • Sound
  • Taste
  • Turn
  • Stay
  • Get
  • Appear
  • Feel

POMNI!
Kot omenjeno zgoraj, obstajajo glagoli, ki lahko imajo več funkcij. Kako torej razlikovati med njimi? Enostaven test je ta, da nadomestite glagol, za katerega sumite, da bi lahko imel dvojno vlogo, z ustrezno obliko “pravega” veznega glagola.

Če bo tak stavek še vedno smiseln, potem je glagol, ki ste ga “sumili”, vezni glagol. Če pa v stavku po zamenjavi glagolov ni več logične povezave, potem je glagol, ki ste ga sumili, akcijski glagol. Oglejte si spodnja primera.

  • “The flowers looked wilted.“
  • “She looked for wildflowers.”

    Zamenjajte glagol “looked” v obeh stavkih s pravim veznim glagolom “are”. V prvem stavku bi ohranili logično povezavo: “The flowers are wilted.” V drugem stavku bi se ta logična povezava izgubila: “She are for wildflowers.”

  • “The spaghetti sauce tasted delicious.“
  • “She tasted the delicious spaghetti sauce.”

    V prvem stavku  “The spaghetti sauce is delicious” menjava deluje, toda stavek “She is the delicious spaghetti sauce” postane nelogičen in nesmiseln. Glagol v prvem stavku je torej vezni, glagol v drugem ni.

Share