Eno izmed najpogosteje zastavljenih vprašanj, ki ga dobim kot profesorica angleškega jezika je ta, kako se (na)učiti novega besedišča hitro in učinkovito. Učenje slovnice večinoma predstavlja dril, pri besedišču pa bo pristop moral biti malce drugačen. Upoštevali bomo naslednje kriterije:
SELEKCIJA
Ko pridete v stik z novimi besedami, je pomembno znati izbrati besedišče, ki je najbolj zanimivo in uporabno za vas. V vsakem jeziku obstaja na sto tisoče besed in velika večina za vas ne bo primerna, še posebej če ste v začetni fazi učenja. Ne naredite te napake, da bi mislili, da se morate naučiti vsako posamezno besedo. Izberite tiste najbolj primerne in uporabne ter nato širite besedišče zgolj na podlagi vaših potreb in interesov. Najbolj pogostih 3000 besed ponavadi sestavlja 90% jezika, ki ga materni govorec uporablja v enem dnevu.
Rojeni govorci bodo res imeli širok obseg besedišča različnih tematskih področij, toda večino teh besed so se naučili skozi izpostavljenost le-tem. Kot otroke, materne govorce, zanimajo le besede, ki so zanimive oziroma potrebne za vsakdanje sporazumevanje. Ostalih besed se naučijo kasneje, toda še takrat jih vseeno poznajo le majhen procent. Angleščina ima že 1 miljon besed. Kdo jih sploh uporablja toliko? Še več, kdo jih sploh potrebuje uporabljati toliko?!
MISELNE POVEZAVE
Izbor uporabnih besed je bistvenega pomena v procesu učenja, toda če se boste te besede učili napamet, torej jih le memorizirali, brez prisotnosti nekega konteksta, boste imeli težave, da jih boste kasneje povezali v smiselno celoto, ko bo prišel čas za njihovo uporabo. Ključ za ustvarjanje tega konteksta so asociacije oziroma miselne povezave med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo. Gre za proces, ko novo informacijo povežemo s staro, že obstoječo. Nove besede se je zato smiselno učiti v sklopu stavkov. S tvorbo stavkov boste izboljšali svoje govorne sposobnosti, miselne povezave in domišljijo v ciljnem jeziku. Začnite postopoma. To pomeni, da v stavke najprej povezujte besede, ki imajo že same po sebi takšno ali drugačno povezavo (chair, cupboard, sofa – pohištvo), šele nato začnite s takimi, ki smiselne povezave nimajo (glass, weather, tie). Več truda ko boste vložili, več besed se bo vtisnilo v vaš spomin.
OBNOVITEV
Ko se naučimo karkoli novega, bo to znanje pri nas vztrajalo le določen čas. Nemški psihiater Ebbinghaus je ugotovil, da nekaj, česar se sprva naučimo in spomnimo zelo dobro lahko popolnoma pozabimo že v roku nekaj dni. Ugotovil je tudi, da se temu lahko zoperstavimo tako, da novo znanje vnašamo in obnavljamo v točno določenih časovnih intervalih. Po nekaj takšnih intervalih bodo nove informacije prešle v dolgoročni spomin. Obnavljanje naučenega besedišča, medtem ko dodajate novo besedišče, je torej ključnega pomena.
SHRANJEVANJE
Starodavni Rimljani so imeli pregovor: »Verba volant sed script manent.« V prevodu to pomeni, da izrečene besede izzvenijo oziroma izginejo, zapisane besede pa ostanejo. Pri učenju novega besedišča to pomeni, da je vsako novo besedo potrebno zapisati. Mogoče tudi večkrat, ne samo enkrat. Pomaga tudi, da poleg prevoda zapišemo njeno izgovorjavo. Ko svoj nabor besedišča širimo, pa lahko začnemo tvoriti tudi besedne družine (proces, ki je znan kot besedotvorje), kar pomeni, da iz korena določene besede, s pomočjo slovarja, poiščemo vse najbolj pogoste besedne vrste (happy, happiness, happily, unhappy…)
RABA
Zadnji kriterij, ki ga moramo upoštevati je raba naučenega besedišča, in sicer govorna raba, ne toliko pisna. Marsikateri jezikoslovec je namreč mnenja, da si bomo besede, ki jih v pogovoru izgovorimo naglas neki drugi osebi zapomnili bolj, kot pa da jih ponavljamo samo sami sebi. S tem bomo krepili ne le aktivno znanje jezika, temveč utrjevali tudi t.i. jezikoven spomnin.
