Besednih vrst smo se v preteklosti že dotaknili, vendar bolj površno. Tokrat bomo znanje o njih razširili.
Določanje besednih vrst je samo po sebi zahtevno že v slovenščini, zato ni čudno, da nam lahko besedne vrste (po angleško Parts of Speech) delajo težave pri tem, ko ji moramo prepoznavati v angleškem besedilu.
Najprej ponovimo, kaj besedne vrste sploh so.
Besedna vrsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi. V angleščini boste srečali naslednjih 8 skupin:
- SAMOSTALNIKI
- GLAGOLI
- ZAIMKI
- PRISLOVI
- PRIDEVNIKI
- VEZNIKI
- PREDLOGI
- MEDMETI
Načeloma so zgornje skupine razdeljene v t.i. odprte kategorije, med katere sodijo samostalniki, glagoli, pridevniki in prislovi ter t.i. zaprte kategorije, med katere uvrščamo zaimke, predloge, veznike, medmete in člene.
Razlika med obema kategorijama je zgolj ta, da “odprta” kategorija sprejema nove besede (saj vemo, da je jezik živ in se ves čas razvija), medtem ko “zaprta” kategorija novih besed ne sprejema.
Da bi vedeli, s katero besedno vrsto imamo opravka v besedilu, moramo vedeti, kaj točno vsaka vrsta zajema oziroma opisuje.
SAMOSTALNIK poimenuje osebe, živali, rastline, predmete, pojme. Delimo jih na več podvrst:
lastna imena: Tom, Paris, Amazon river…
obča imena: woman, city, dog…
snovna imena: oil, sugar, flour…
pojmovna imena: love, happiness, fear…
skupna imena: crowd, family, team, audience…
GLAGOL poimenuje stanje, dejanje, dogajanje, obstajanje, zaznavanje, spreminjanje, razmerje do dejanja.
to swim, to eat, to smoke, to drive…
ZAIMKI so besede, ki nadomestijo drugo besedo – samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek). Angleščina pozna več vrst zaimkov:
osebni zaimki: I, we, you, he, she…
predmetni zaimek: him, them, me…
kazalni zaimek: that, those, these…
povratno osebni zaimek: myself, yourself, himself…
svojilni zaimek: mine, yours, ours…
oziralni zaimek: who, whom, whose…
nedoločni zaimek: someone, anyone, everything, most...
PRISLOVI so besede, ki opisujejo okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom, in sicer odgovarjajo na sledeča vprašanja:
1. Kako se zgodi dejanje?
2. Kje se zgodi dejanje?
3. Kdaj se zgodi dejanje?
4 Kako pogosto se zgodi dejanje?
Obstajajo 4 tipi prislovov:
prislovi načina: angrily, happily, easily, sadly, rudely, loudly, fluently…
prislovi kraja: near, there, here, somewhere, inside, outside, high, bottom…
prislovi časa: yesterday, now, then, today, late, early, tonight, again, soon…
prislovi pogostosti: often, sometimes, usually, frequently, seldom, daily, generally, occasionally, never…
PRIDEVNIKI so besede, ki izražajo kakovost, mero oziroma količino, vrsto ali svojino (po njih se vprašamo s KAKŠEN, ČIGAV, KATERI?) ter natanačneje opisujejo samostalnik ali zaimek.
kakovostni pridevniki: soft, big, easy…
vrstni pridevniki: tennis racket, garden chair…
svojilni pridevniki: mother’s ring, teacher’s book…
VEZNIKI so besede, ki se uporabljajo za izražanje prirednih razmerjih med stavki ali med deli besednih zvez ter za izražanje podrednih razmerij med stavki, torej povedano poenostavljeno – združujejo besede, stavke ali povedi. Delimo jih na tri skupine:
priredni vezniki (teh je samo 7): for, and, nor, but, or, yet, so
podredni vezniki: unless, whenever, since…
soodvisni vezniki: either…or, both…and
PREDLOGI so besede, ki izražajo razmerje med dvema neenakovrednima besedama ali besednima zvezama. Delimo jih v 6 skupin:
predlogi časa: in, on, at…
predlogi kraja: on, under, above…
predlogi usmeritve: towards, into…
predlogi vršilca dejanja: by
predlogi orodja: by, with
predložne fraze
MEDMETI so besede, ki izražajo posameznikovo razpoloženje ali naravne glasove in slovnično niso povezani s preostankom stavka.
Phew, bingo, eww, ouch…
